Stopnjevanje neoliberalnega razkroja

S poosamosvojitvenim gnitjem in propadanjem slovenske države – slovenske državnosti, skupnosti, demokratičnosti – korakoma izginja vse javno. Korakoma izginja vse, kar ni zgolj individualno in zasebno. V tej naši zakotni, nekoč srednjeevropski, zadnjih 20 let pa že povsem balkanski provinci se danes uveljavlja kot nadvse moderen znameniti slogan Margaret Thatcher iz davnega leta 1987, da »ni družbe«. Smo samo skupek individualcev.

Pretres v Vatikanu

Velike, prelomne spremembe so cerkev pogosto doletele nepripravljeno. Toda najbolj niso vplivale na papeža v Rimu, temveč na manj pomembne cerkvene može na podeželju. To se je zgodilo v Assisiju, ko je v 12. stoletju Frančišek ustanovil svoj red in razgalil razkošje, v katerem so živeli škofje. Tako je bilo tudi v Wittenbergu, ko je Martin Luther leta 1517 predstavil svojih 95 tez.

Telesni stražar

»To so ljudje, ki lahko postavijo ali odstavijo generalnega direktorja policije,« je bil neposreden naš sogovornik, ko je govoril o policistih, ki varujejo slovenske politike. A čeprav se zdijo besede pretirane, je v njih kar nekaj resnice. Ti telesni stražarji funkcionarjev namreč poznajo podrobnosti iz življenja marsikaterega politika. In to so tudi ljudje, ki so zakuhali prvo afero vladi Roberta Goloba. Zaradi napak pri varovanju Goloba in uhajanja zelo osebnih podatkov o premieru je že nekaj mesecev po imenovanju vlade prišlo do razdora znotraj stranke Gibanje Svoboda, na vrhuncu pa kar do odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar in menjave generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, zoper premiera Goloba pa zato še vedno teče kazenski postopek. In prav ti policisti so spet osrednje osebe v sedanji aferi, ki je nastala ob nesoglasjih o varovanju tožilke Mateje Gončin, ki vodi pregon Kavaškega klana, ene izmed najmočnejših kriminalnih združb v Evropi. Zakaj se torej to dogaja in zakaj imajo lahko telesni stražarji javnih osebnosti tako moč?

»Ni dobro imeti Breclja za sovražnika«

Erik Brecelj je abdominalni kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je v javnosti zaslovel s svojim neposrednim pristopom: ne izbira pridevnikov, ne zna govoriti med vrsticami in ne taktizira. Če meni, da kdo laže in krade, potem to pove, če meni, da je treba koga brcniti na cesto, pa četudi je to kak njegov kolega, minister ali šef, reče, da ga je treba brcniti na cesto. Če bi Erik Brecelj delal v diplomaciji, bi vsak mesec zakuhal nov konflikt, a na področje zdravstva, kjer so akterji interesno prepleteni in navadno drug drugemu ščitijo hrbet, je prinesel sproščujočo svežino.

V SDS napovedujejo sojenja, čistke in odpuščanja

Hegel je nekoč zapisal, da se zgodovina rada ponavlja, Marx pa je kasneje pripomnil, da najprej kot tragedija, naslednjič kot farsa. Ko je Janez Janša skupaj s podporniki prejšnji teden že drugič zasedel Prešernovo ulico pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje zoper njega o zadevi Trenta, je bil z mislimi nekje povsem drugje. Bilo je spet leto 1988, stal je na Roški cesti v Ljubljani, kjer je pred vojaškim sodiščem potekalo zborovanje v podporo četverici. »Ta dvorana ima okna na cesto in smo vas slišali, kot smo vas slišali na Roški,« je Janša prejšnji četrtek povedal množici zbranih. »Zato ja, spet prihaja slovenska pomlad. Nebo se jasni.«

Andrej Capobianco: Kdo je ubil SEKS?

Andrej Capobianco je psevdonim nekdanjega uslužbenca institucij EU in kolumnista Andreja Beloglavca, ki specifiko dežele opisuje od zunaj, skozi politični triler in kriminalko. Dogaja se v hipotetični prihodnosti, Danska je pred izstopom iz EU in ta v krizi in morda pred razpadom, v bližini Tajvana se spopadata kitajska in ameriška mornarica, vendar čas ni tako odmaknjen, da v bloku, na kraju zločina, ne bi stanoval »visoki udbovski funkcionar« in se po vogalih ne bi sukali in prikrivali agenti globoke države. Vse se dogaja tik pred volitvami, v tem pregretem političnem ozračju se na ulicah pretepajo levi in desni demonstranti in so smrtne žrtve in ranjeni, stanje kaosa je permanentno. Tudi mladi v isti sapi psujejo fašiste in komuniste in jim pripisujejo krivdo za umor, ponavljajo vice o Kardeljevi kravi in politična atmosfera je kot v prakso prelita radikalizacija nemoderiranega spletnega psovanja in obračunavanja, ki se je zdaj zajedlo v (preostanke?) žurnalizma. Tudi ta, zaradi curljanja informacij s policije, je eden od akterjev dogajanja, ki se suka in odvrti okoli padca z balkona. Pade namreč vodilna stranke SEKS, zmerne in nadvse povezovalne slovenske evropske konstruktivne stranke, ki stavi na premiso, da seks prodaja vse. Nekdanja mednarodna teniška zvezda in po poškodbi strokovnjakinja za izobraževanje je novi obraz in strah in trepet vseh, ki črpajo iz razklanosti.

Grega Repovž

20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Uvodnik

Uvodnik / Mislijo resno

Besede Žana Mahniča, poslanca SDS, je treba vzeti zelo resno. Čeprav možakar na prvi pogled deluje zgolj agresiven in zaletav, takih pa smo med poslanci SDS v preteklih letih videli že veliko – prvi v seriji teh agresivcev je bil Ivo Hvalica, nato je njegovo delo prevzel Branko Grims ... –, je eden najbližjih sodelavcev in vernikov Janeza Janše. Njegova današnja samozavest pa je podložena, kot priznava tudi sam, z zmago Donalda Trumpa v Ameriki. In Mahnič ima prav. Trump je dal poriv vsem avtokratom, vsi ga bodo zdaj posnemali, vsi čutijo, da je njegov koncept ponovnega naskoka na oblast ponovljiv.

Politizacija računskega sodišča?

Bivši urednik na RTV Slovenija Rajko Gerič je moral prejšnji teden v novi vlogi, po novem skrbi za odnose z javnostjo na računskem sodišču, javnost obvestiti, da je računsko sodišče RTV Slovenija izreklo kar dve negativni mnenji za leto 2022, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough. Ironija usode je, da je bil poleg generalnega direktorja RTV Graha Whatmougha in direktorja TV Uroša Urbanije ravno Rajko Gerič ključni akter glavnega projekta političnega prevzema RTV v času zadnje Janševe vlade, vzpostavitve »vzporednega« informativnega programa na drugem programu. A čeprav je Geriču, zdajšnjemu komunikatorju računskega sodišča, nemogoče očitati pristranskost pri povzemanju ugotovitev revizorjev v sporočilih za medije, se postavlja drugo vprašanje: koliko se njegov odtis pozna pri načinu, na katerega vodstvo računskega sodišča zadnje tedne v javnosti predstavlja nezadovoljstvo s plačnim sistemom in s proračunom za leto 2025?

Krčenje brezplačne pravne pomoči?

Lojze N. je od svojega delodajalca junija lani prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Seveda je to njega in njegovo družino nemudoma pahnilo v finančno stisko, ni si mogel privoščiti odvetnika. A Slovenija ima za take primere sistem pomoči: gre za brezplačno pravno pomoč, ki je namenjena prav ljudem v taki stiski. Z odobreno brezplačno pravno pomočjo je prišel do odvetnika, v sodnem postopku, ki je sledil, pa je sodišče potrdilo, da je bila odpoved nezakonita, delodajalcu pa je naložilo izplačilo nadomestil plač in poravnavo socialnih prispevkov za čas do zakonite odpovedi. To je le eden od primerov s področja delovnega prava, ki kaže, kako pomemben je institut brezplačne pravne pomoči za ljudi, ki so finančno šibkejši. Vendar pa ima ta sistem, namenjen finančno in socialno šibkim, v praksi številne težave, nekateri prebivalci, ki te pomoči ne rabijo, ga tudi zlorabljajo. Po neuradnih informacijah je zaradi določil, kako kdo lahko uveljavi brezplačno pravno pomoč, nekemu posamezniku uspelo uveljaviti pravico do te pomoči za pravdanje glede bazena, ki ga ima pred hišo. Nobenega dvoma ni, da gre za zlorabo tega sicer dobrega instituta in da je čas za prevetritev dostopa do te pomoči in preprečitev tovrstnih zlorab. Pa bo to naredila posebna delovna skupina, ki jo je 26. septembra imenovala vlada? Za zdaj ne kaže tako, saj naj bi se ukvarjala zgolj s tem, kako zmanjšati oziroma zamejiti stroške brezplačne pravne pomoči. Lani so namreč ti zrasli s 5,4 na kar 9,6 milijona evrov.

TV komentar / Raj za lobiste

Že ko smo v ponedeljek gledali intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom na TV Slovenija – eden bolj vsebinskih intervjujev v zadnjem desetletju, a le po zaslugi premiera, ki se je uspešno izogibal praznini vprašanj Rosvite Pesek in Igorja E. Berganta –, smo vedeli, da nas čaka propagandna ofenziva investitorjev na področju nepremičnin. Golob je namreč po dveh letih končno ugotovil in tokrat tudi povedal, da težave na slovenskem nepremičninskem trgu izhajajo iz dejstva, da so premožni ljudje in investitorji denar usmerili na nepremičninski trg, ker je pač v nezdravih bančnih razmerah v Sloveniji in odsotnosti davkov to najlažje zaslužen denar. In zato je Slovenija med drugim polna praznih stanovanj, ta so pač postala naložba, ne pa več bivanjska nujnost, več ko je teh naložb, manj je stanovanj na trgu, še višje so cene, še višji je donos za investitorje, zato je še več tovrstnih naložb, cene in najemnine še bolj zrastejo … in tako se vrti ta svet. Rast cen in najemnin je naravnost nora, bolje je vlagati v stanovanja kot trgovati z orožjem ali drogo!

Ne daj se, Urška!

Dogajanje v državnem zboru je bilo te dni zaznamovano s pravljicami. Poslanec SDS Andrej Hoivik je že prejšnji konec tedna v hram demokracije prinesel zaloge nove Janševe knjige Budnica in jo med izredno sejo državnega zbora nastavljal kameram. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič mu je za to izrekla dva opomina, češ da je šlo za nedopustno oglaševanje knjige prvaka opozicije, in varnostni službi naročila, naj knjigo zaseže.

Vlado Miheljak

20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Geneza neke patologije

Ko so »Janševi specialci«, tj. pripadniki specialne brigade MORiS in VOMO, pred tridesetimi leti (20. 3. 1994) v Depali vasi butali v obcestno hruško in aretirali domnevnega tajnega sodelavca policije Smolnikarja, je Janša prvič prestopil rubikon, ki deli pravni red demokratične države od praks t. i. defektne demokracije. Karkoli že je počel Smolnikar in kakorkoli je bil povezan s policijo, je bil v razmerju do vojske in njenih varnostnih organov in služb civilist. In pika. Zato takšna intervencija v vsakem primeru pomeni poseg vojske v civilno sfero. Še več in še huje: specialci so pred Janševo odstavitvijo in po njej preigravali čisto prave pučistične ideje. Glej o tem: https://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/. Kar je Janša (27. 11. 1999) v sicer zelo »kliničnem intervjuju« v Delu tudi sam potrdil: »In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.« In ne samo to. Takrat je posredno trasiral prepoznavno in uspešno metodo spopadanja s pravnim redom demokratične države. Tudi primer depalovaške hruške je kajpak zastaral. Drugi primer, ki je do obisti razgalil politični in psihološki profil Janše, je bila zapora Ljubljane ob proslavi dneva državnosti (24. junija 2020), takšna, da še varnostni ukrepi na srečanju skupine G7 bolj spominjajo na varovanje kakšne vaške gasilske veselice. Na dan večerne proslave so že ob 14.00 začeli zapirati širše središče mesta, omejevati gibanje. Celo nabrežja Ljubljanice! Kdor je to videl, doživel, nima več nobene iluzije. To ni bilo pretiravanje, to je bila norost človeka slabih namer. In te namere je demonstriral tudi pred dnevi pred celjskim sodiščem.

NATO bi še več

Komaj se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je Mark Rutte, novi generalni sekretar zveze Nato, ki je položaj zasedel oktobra, že napovedal, da to ne bo dovolj. Ne, famozna »dva odstotka«, ki ju je od članic dolgo zahteval Nato, zaradi novih razmer v svetu nista več dovolj – Rutte pravi, da bi morale države članice za obrambo nameniti dosti več, denimo vsaj tri odstotke BDP, in se vrniti na raven vojaških izdatkov iz časa hladne vojne.

Skrivnostni vodja

O mlajših letih Abu Mohameda Al Džolanija je znanih le malo potrjenih dejstev. Dolga leta ni niti pokazal obraza niti izdal pravega imena. Iz džihadističnega emirja se je preobrazil v vodjo delujoče državice in poveljnika vojaške ofenzive, s katero je v tednu dni spodkopal Asadov režim, ki je državo obvladoval 54 let.

Elektronski zdravniki

Ker je v Sloveniji 140 tisoč prebivalcev brez osebnega zdravnika in 250 tisoč žensk brez ginekologa, so na Institutu Jožef Stefan (IJS) poskusno zagnali model umetne inteligence (UI) v obliki domačega zdravnika, od katerega uporabniki lahko dobijo nasvete »pri blagih do zmernih zdravstvenih težavah, da jim ne bi bilo treba poiskati zdravniške pomoči«.

Beseda leta 2024

Lani je bila to »ujma«, leto prej »gasilec«, katera pa bo beseda leta 2024? Besedo, ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto, vsako leto izberejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Bodo za svetovno prvenstvo v nogometu spet umirali delavci?

Prejšnji teden je imela svetovna nogometna organizacija FIFA virtualni kongres, na njem pa je razglasila države gostiteljice svetovnih prvenstev za moške za leti 2030 in 2034. Leta 2030 bodo svetovno prvenstvo gostili Španija, Portugalska in Maroko, vendar bodo prve tri tekme odigrane v Južni Ameriki, s čimer bodo zaznamovali stoletnico svetovnih prvenstev v nogometu. Javnost pa je razburila odločitev, da bo leta 2034 gostiteljica prvenstva Savdska Arabija. Rezultat kongresa ni bil presenetljiv, saj za nobenega izmed terminov ni bilo drugih kandidatov. Tako delegati niso niti glasovali, odločitev so potrdili z aklamacijo, aplavzom prek spletne konference, med kongresom so imeli tudi nekaj tehničnih težav.

Novi strošek sežigalnic

Gradnja sežigalnice odpadkov v Ljubljani je eden od paradnih projektov župana Zorana Jankovića. Podpirajo ga tudi svetniki Gibanja Svoboda, ki so decembra 2022 z Jankovićevo listo podpisali koalicijski sporazum. Da se sežigalnice »posebej veseli«, je Janković pred dnevi omenil v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo – po zadnjih ocenah naj bi na leto v njej sežgali do 140 tisoč ton odpadkov, to je v povprečju več kot 383 ton na dan. Ker mora objekt vendarle prestati okoljsko presojo, saj je zrak v kotlinski in neprevetreni Ljubljani že zdaj neustrezen, smo občino vprašali, zakaj župan prejudicira izid presoje in javno govori, da bo v mestu postavil sežigalnico. Odgovorili so, da župan »popolnoma verjame in zaupa v projekt«.

Se čudeži dogajajo?

Ronja je desetletna deklica, ki si močno želi, da bi njena družina imela kočo v gozdu, kjer bi bilo tudi sredi zime toplo in varno. Želi si tudi polnega hladilnika pa smrečice, saj se bliža konec leta, in verjame, da bo vse to dočakala, kajti »čudeži se dogajajo«. Pa vendar nič ni samoumevno, kajti njen edini skrbnik, oče, je alkoholik, ki je že večkrat neuspešno skušal streti peklenski oklep odvisnosti. Trenutno je trezen, a brez službe, dokler Ronja ne izve, da v prodajalni božičnih drevesc iščejo dodaten par rok. Čeprav oče v tem vidi »delo za rovtarje«, se navdušenju mlajše hčerke ne zmore upreti, tako se loti dela in hladilnik se napolni. Vendar se oče ob polni denarnici kmalu spet vda svojim demonom. Ronjina najstniška sestra pa v strahu, da bi zaradi neplačanih računov izgubili dom, stvari nato vzame v svoje roke. Tudi Ronja hoče pomagati.

N'toko

20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Upehani liberalizem

Še ne tako davno se je zdelo, da je konservatizem, kakršnega so izvažale ameriške medijske hiše, dokončno izgubil privlačnost. Zaripli tea-party republikanci so zasitili medije s svojimi zarotami (»Obama je islamistični dvojni agent …«, »Michelle Obama je v resnici moški!«) do točke, ko jih ni bilo več mogoče jemati resno – celo najzvestejši poslušalci so se naveličali sledenju komentatorjem v globine blaznosti. Morda je bil prelomni trenutek leto 2012, ko je desničarski zvezdnik Alex Jones razglasil, da se pokol v šoli Sandy Hook, v katerem je bilo ubitih 20 malčkov, ni zgodil in da so jokajoči starši le najeti igralci, ki želijo vašo pozornost preusmeriti od pravih zločinov … Jones je od svojega občinstva enostavno zahteval preveč. Biti pravi konservativec in patriot je dejansko pomenilo sprejeti nazor, da se noben dogodek, ki ga vidiš na TV, ni zares zgodil in da je čisto vsaka informacija laž vladajočih reptilov. Desničarji so šli predaleč v strašenju volivcev in tistega leta je Obama gladko zmagal.